Poročilo delavnice Spoznavanje in prepoznavanje užitnih divjih rastlin ter njihova uporaba v kulinarični ponudbi

V okviru projekta Zelena priložnost /divje rastline- Tematska pot Slap sta bili izvedeni dve delavnici z namenom  spodbujanja zavedanja o pomembnosti divjih užitnih rastlin v ponudbi lokalne kulinarike in lokalnih butičnih prehrambnih izdelkov. Turistični delavci zaznavajo vse večje povpraševanje po kulinaričnem trendu “revne kuhinje” – kuhati lokalno, sezonsko, z zdravimi sestavinami. Konkretno gre za sestavine in postopke, s čimer se Primorska lahko identificira, saj v Sloveniji izstopa po uporabi užitnih divjih rastlin v vsakdanji kulinariki. Ob trasi bodoče učne poti v Slapu, poimenovane »Med divje«, je prepoznanih že več kot 40 različnih vrst takšnih rastlin.

Ponedeljkovo jutro se je začelo na Majeriji, kjer so se zbrali gostinci iz vseh koncev Slovenije. Prvo delavnico je vodil Dario Cortese. Ta je vse zbrane popeljal po bodoči učni poti, ki kljub kratkosti pelje skozi različna rastišča: travnike, sadovnjake, vinograde, mejice, gozdni rob in vlažno dolino potoka, kar omogoča pestrost divjih rastlin. Udeleženci so se učili rastline prepoznati, seznanili so se z njihovimi uporabnimi deli ter – kar velikokrat pozabimo – o načinu in količini primernega odvzema iz narave. Delavnica je potekala aktivno, saj so se zbrani sproti pogovarjali, za kaj bi bile nabrane rastline uporabne in kaj iz njih lahko pripravimo.

Drugi del delavnice se je odvil v popoldanskem času, na turistični kmetiji Majerija. Udeleženci so se preselili v kuhinjo in “divja živila” v duhu ustvarjalnosti pripravili v različne odlične jedi. Delavnico je vodil Matej Tomažič, vendar so udeleženci prispevali tudi svoja znanja in ideje ter jih spretno povezali v nove jedi:

  • Kristaliziran regrat na jogurtu in medu;
  • »Divja« solata z mladimi listi lipe, regačice in bršljanaste grenkuljice …;
  • »Divja« kremna juha s hrustljavim trpotcem;
  • Krompirjevi cmočki z divjim hmeljem in prekajena skuta;
  • Gratinirani paketki nadevani s kremo kopriv ter paradižnikova omaka z rmanom.

Vse jedi so sodelujoči seveda tudi poskusili, se o njih kritično pogovorili in rezultat je več kot zadovoljiv.

Splošna ugotovitev je bila, da nas obkroža veliko užitnih divjih rastlin, ki pa jih ne poznamo in zato spregledamo. Jedi iz teh rastlin so vsaj tako ali še bolj okusne kot iz gojenih rastlin.

To je odločen korak z namenom, da bi v gostinstvu več posegali po divjih rastlinah in jih z našim znanjem in izkušnjami spreminjali v odlične unikatne jedi.

By |2019-04-24T08:59:48+00:0024/04/2019|Novice|0 Comments