Loading...
Predstavitev območja LAS 2018-07-11T19:26:04+00:00

Predstavitev območja LAS

Območje LAS Vipavska dolina zajema dve občini na območju Upravne enote Ajdovščina. Občina Ajdovščina meri 245,2 km², šteje 18.848 prebivalcev in zajema 45 naselij. Občina Vipava pa meri 107,4 km², šteje 5.592 prebivalcev in zajema 20 naselij. Na skupni površini 352,6 km2, ki predstavlja 1,74% površine Republike Slovenije, biva skupaj torej 24.593 prebivalcev v 65 naseljih.

Območje se nahaja v Zahodni kohezijski regiji in Goriški statistični regiji. Območje je v skladu s priporočili ter omogoča aktivno vključenost vseh zainteresiranih skupin in učinkovito delovanje vzpostavljenega partnerstva. Kot tako deluje homogeno ter premore ustrezno kritično maso človeških potencialov kot tudi dovolj ekonomskih virov za uresničevanje skupnih ciljev območja. Območje je upravičeno do črpanja sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Kmetijstvo na območju LAS Vipavska dolina je v zadnjih letih spremenil postopni propad ustaljenih uspešnih praks, ki so v prejšnjih obdobjih prinašale blaginjo dolini ter omogočale tako razvoj panoge kot tudi ponesle ime Vipavske doline na tuje trge z inovativnimi lokalno tipičnimi pridelki. Zadružništvo je na območju delovalo kot generator rasti in lokalnega razvoja. Pridelovalci in predelovalci se posledično v tem obdobju spoprijemajo s novimi izzivi, ki zahtevajo nove pristope, ki so trgu všečni in usmerjeni v trajnostni, zeleni razvoj podeželja in urbanih območij.

Zemljišča v območju LAS so definirana z naravnimi danostmi okolja. Razgiban relief, intenzivna burja, topla poletja, mile zime, obenem pa pogoste suše in velike padavine so dejavniki, ki vplivajo na načine kot tudi na obseg kmetijske dejavnosti. Takšne razmere lahko zahtevajo posebno mehanizacijo in posredno vplivajo tudi na višje stroške pridelave.

Značilnost večjega dela kmetijskih zemljišč je njihova univerzalnost. Veliko površin je primernih tako za njive, sadovnjake ali vinograde in kmetje lahko izbirajo med različnimi panogami in možnostmi kmetovanja. Še pomembnejše kot prikaz trenutnega stanja in rabe tal bi bila ocena potenciala Vipavske doline za kmetijsko pridelavo. Na območju LAS bi glede na površino rodovitnih tal in ob upoštevanju naravnih danostih lahko obdelovali vsaj 2500 ha njiv in površin zasajenih z vrtninami, 2000 ha vinogradov, 500 ha sadovnjakov in 4000 ha travnikov in se tako približali obdelovalnim površinam izpred tridesetih let ter poskrbeli za večjo samooskrbo in pridelavo domače hrane.

Polovica vinogradov se razprostira na nagibih, na značilnih terasah, ki dajejo poseben izgled vinorodni pokrajini. Značilnost Vipavske doline je pester in številčen sortni sestav. V vinorodnem okolišu Vipavska dolina lahko vinogradniki sadijo 18 belih in 7 rdečih sort.

Prehodne doline, kakršna je Vipavska dolina so vselej v zgodovini predstavljale območje selitev ljudstev. Preko njih so se pomikale različne in številne armade, vzpostavljale so se trgovske poti in posledično so bile dane možnosti poselitve ozemlja. Skozi Vipavsko dolino so ljudstva prehajala v selitvah z vzhoda in jugovzhoda na zahod in seveda obratno. Preko nje so se pomikale vojske, vrstili so se spopadi, opustošena naselja so desetletja životarila, prihajali so novi naseljenci in prostor kultivirali za nadaljnje rodove. Neprekinjena nit življenja človeške zgodovine, ki se vrti med miroljubnim izkoriščanjem naravnih danosti do turbulentnih časov, ko se energija in znanje uporabita zgolj za uničevanje, ubijanje, podrejanje prostora in ljudi na njem.

Razvoj turizma je v vzponu. Priložnost za trajnostni razvoj regije je v zelenem turizmu, ki temelji na ekonomski uspešnosti turističnega poslovanja ter je hkrati prizanesljiv in konstruktiven do naravnega, kulturnega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti. Na območju LAS zaznamo oblikovanje treh integralnih turističnih produktov, ki idejno izvirajo s terena; prvi je na temo dediščine, drugi zaokrožuje športna doživetja, tretji se razvija na temo vinskega in kulinaričnega turizma.

Osnovna infrastruktura je življenjskega pomena za razvoj, izboljšanje ekonomskega položaja in kakovosti življenja na podeželju kot tudi v urbanih naseljih. Obravnavano območje je po površini obsežno ter v razpršeno poseljeno (kar še posebej velja za gorski in bolj odmaknjeni predeli), z izjemo urbanih središč in nekaterih večjih vasi. Takšen način poselitve predstavlja velik finančni zalogaj za izgradnjo in vzdrževanje kvalitetne infrastrukture. Za kakovost bivanja in razvoj gospodarskih dejavnosti so ključne cestne povezave, vodooskrba, urejena komunalna infrastruktura in telekomunikacije ter družbena infrastruktura. Poleg osnovne infrastrukture se na območju pospešeno razvija tudi turistična infrastruktura kot so tematske poti, namestitvene zmogljivosti, igrišča, zaprti in odprti prireditveni prostori, razgledišča,…

Razvoj turizma na območju LAS je odvisen od kombinacije celotne infrastrukture. Območje je dobro dostopno in cestno omrežje tudi dobro povezuje in omogoča dostopnost po celotnem območju.

Energetska oskrba območja LAS večinoma temelji na električni energiji in tekočih gorivih. Na območju občin Vipava in Ajdovščina je veliko vodnih virov in preko 60 večjih in manjših vodnih zajetji (najpomembnejši je izvir Hublja in reka Vipava).

Varstvo narave, je dejavnost, ki ima za cilj ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot. Naravovarstvena dejavnost je razširila področje svojega delovanja z varstva naravnih vrednot, zavarovanih območij, ogroženih rastlinskih in živalskih vrst na celostno varstvo narave, ki s ciljem ohranjanja biotske raznovrstnosti obsega še varstvo habitatnih tipov, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter krajine. Poleg neposrednega zavarovanja narave je izjemnega pomena tudi posredno varovanje narave, ki se izraža v urejenosti komunalne infrastrukture (odpadki, fekalne vode, čistilne naprave, onesnaževanje zraka,…).

V preteklosti je bilo območje LAS izrazito industrijsko območje z glavnimi dejavnostmi gradbeništvo, prehrambna industrija, lesno predelovalna industrija in tekstilna industrija.